Kaj želim postati, ko bom velika?
Ravno te dni, ko se odvijajo informativni dnevi na srednjih šolah in fakultetah, si veliko mladih postavlja to vprašanje. Vse je še pred njimi. Ampak jaz nisem več mala srednješolka ali maturantka. Sem odrasla ženska, žena, mati. Sem že velika. In se vprašam: »Ali sem postala to, kar sem si želela? Ali sem uspešna?«
Kako pa se vi počutite ob tem vprašanju? Odlično, sproščeno ali nelagodno? Vprašanje je globoko in pomembno. Če ne poznamo jasnega odgovora nanj, se počutimo neizpolnjeno, slabo, lahko celo neuspešno.
Definicija uspeha je za vsakega posameznika edinstvena formula. Izhaja iz zavedanja, kaj vam je pomembno v življenju – kariera, telo, odnosi, otroci, adrenalin, zabava … Čemu res posvečate pozornost? Na katerih področjih življenja ste že uspešni? In da bi se počutili kot povsem uspešna oseba, katerim področjem bi morali posvetiti več pozornosti? Poglobite se v to, kaj vam res pomeni in se odločite za potrebne korake, da dosežete izpolnjenost tudi tam, kjer še niste zadovoljni.
Pomembno je, da se zavedate, da nismo uspešni zaradi tega, kar počnemo, ampak zaradi tega, kar smo postali. Najprej moramo postati uspešni navznoter, nato se nam bo to poznalo navzven. Torej pravo vprašanje ni KAJ želim postati, ampak KDO želim biti, saj vsak trenutek življenja sprejemamo odločitve, ki nas v tem podprejo ali ne.
Izbira je vaša. Preostanek življenja lahko preživimo tako, da poskušamo ustrezati določenim merilom ali da poskušamo ugotoviti pričakovanja drugih ljudi do nas in jih nato izpolniti, ali pa takoj zdaj sprejeti odločitev, da se osvobodimo tega. In začeti govoriti v 1. osebi in o tem, kar že veste, kar že čutite, kar že mislite, kar že delate, z občutkom hvaležnosti in cenjenja sebe. Poleg tega pa, ker rastemo, govoriti tudi o tem, kdo preprosto želimo biti.
Imeti identiteto samo preko nekega zunanjega odraza, bodisi profesionalnega naziva ali položaja ali materialnega statusa, je velika praznina (ali bolečina). Kajti, kaj če to kar naenkrat izgubimo? Naša družba je usmerjena tako, da če ne delamo, če ne služimo, če ne dosežemo velikih dosežkov, ne obstajamo, nismo vidni. In tako od sebe pričakujemo samo presežke.
Če vas to rani, če vas to ne navduši več, ste na poti notranjega odkrivanja. Kdo ste? Kajti vas življenjepis vas ne opisuje več. Odgovor na Kdo sem, je nekaj drugega. Popolnoma v redu je, da se spremenimo. Včasih je nujno, kajti prepričanja, ki so vam služila do sedaj, vam zdaj ne koristijo več. Moramo si dati svobodo, da rastemo. In ni treba, da so spremembe vidne navzven, da so drastične. Posvečanje svoji notranji resnici je tiho, poglobljeno delo, ki zahteva samo nekaj -> dovoljenje, negovanje, sočutje do samega sebe.
Zame je že dati si dovoljenje, da se spremenim, da se ob tem negujem in da sem sočutna do sebe, OSEBNI USPEH. Ko pa ga dopolnim še s tem, da z resnično iskrenostjo povem sama sebi, kaj od sebe pričakujem. Ko sprejmem sebe in vem kaj čutim, slišim, kaj govori moj notranji mentor in ga poslušam, ko vem da sledim sebi, ko pomagam ljudem, da ovrednotijo svoj uspeh, ko spodbujam moje domače, da najdejo svoje strasti, ko predajam svoje življenjske lekcije, ker me to izpolnjuje, ko živim pristno življenje, torej moje in ne posnetek nekoga drugega, sem pomirjena, ker vem da živim KAR SEM.
Kaj pa je uspeh za vas? Postavite si to vprašanje in začnite z :
Kdo sem?
Ne opisujte zunanjih dosežkov, ampak sledite zgornjemu zgledu.
Zakaj delam kar delam?
Vse kar delam, delam zato, da čutim …
Če namreč ne poznate vaše prave zgodbe, se vam kaj lahko zgodi, da namesto resnice živite iluzijo, tega si pa res ne želite, kajne?
Vedno z vami, Barbara.